KAZALO

NAČELA *

STRUKTURA *

SPLOŠNE DOLOČBE *

Ime društva je Slovenska zamejska skavtska organizacija, s kratico SZSO; v italijanskem prevodu "Associazione scouts sloveni in Italia".

Trajanje SZSO je neomejeno.

Sedež ima v Gorici, na drevoredu XX Settembre 85.

SZSO je nastala 15.12.1976 z združitvijo STS (Slovenskih tržaških skavtov in skavtinj), ki so bili ustanovljeni leta 1951 oziroma leta 1959 v Trstu, in SGS ( Slovenskih goriških skavtov in skavtinj), ki so bili ustanovljeni leta 1964 oziroma leta 1963 v Gorici.

Nima pridobitniškega značaja ne pridobitniških smotrov.

V svojem vzgojnem poslanstvu si SZSO prizadeva prispevati k vsestranski rasti mladih, k njihovemu telesnemu, duševnem in duhovnemu razvoju, da v luči odhoda odrastejo v celostne osebe, sposobne svododnih in odgovornih izbir.

Da bi dosegla te cilje se ravna po načelih in metodi skavtizma, ki temelji na Baden-Powellovi zamisli združevanja in vzgoje mladine, in ki je prilagojen današnji mladinski stvarnosti, kakor izhaja iz priloženega pravilnika.

Vzgojna metoda temelji na štirih Baden-Powellovih točkah, ki so osnova pri uresničevanju vzgojnega posega. Ta se znotraj vseh treh starostnih vej izvaja s pomočjo specifičnih sredstev in starosti primernih oblik delovanja. 4 BP točke so:

Glavni metodološki oprijemi se po starostnih vejah takole razlikujejo:

ROVERJI IN POTNICE: Glavni metodološki oprijem so izkustvo poti, življenje v skupnosti, in služenje. Načrt osebnega napredovanja, ki si ga član oblikuje, izvaja in preverja v neposrednem stiku z voditelji, spremlja člana na njegovii poti (sprejem v noviciat, prestop v klan, podpis listine) do odhoda. Geslo veje se glasi: Služiti!

Enotno osebno napredovanje je sredstvo v rokah Skupnosti voditeljev, ki lahko edina zagotovlja enotno vzgojno pot člana od obljube do odhoda. Enotnost vzgojnega posega izražajo tudi gesla vej, ki v zaporedju povzemajo njegov program (Kar najbolje-Vedno pripravljeni-Služiti).

Metodologijo podrobneje določa pravilnik.

Delovanje SZSO obsega dejavnosti, ki so značilne za skavtsko organizacijo in ki se načeloma odvijajo v neposrednem stiku z naravo. To so tedenski sestanki, seje, tabori, tabori za usposabljanje voditeljev, tečaji, prenočevanja, izleti, predavanja, razstave, izdajanje in širjenje revij, knjig, notranjega glasila, itd.

Poleg tega SZSO

• spodbuja medsebojno sodelovanje in spoznavanje vseh narodnostnih stvarnosti s posebno pozornostjo do območja, v katerem deluje
• prireja občasno javne nabirke sredstev, tudi s ponudbo dobrin in lastnih izdelkov skromne vrednosti med prireditvami, slovesnostmi, proslavami ali pobudami za osveščanje javnosti
• opravlja zgolj občasno in obrobno tudi trgovsko dejavnost za samovzdrževanje, vsekakor nepridobitniške narave
• se poslužuje vseh možnih dejavnosti za dosego institucionalnih ciljev.

SZSO je del svetovnega skavtskega gibanja.

V svojem vzgojnem delovanju tesno sodeluje s sorodnimi skavtskimi in drugimi organizacijami za vzpodbujanje vsestranskih medsebojnih stikov in izmenjav. Za dosego svojih institucionalnih ciljev se SZSO lahko po potrebi vključi v združenja, društva in ustanove.

Obljuba in zakoni izražajo obveze , ki jih predlaga skavtizem.

Obljuba se glasi:

Zakoni se glasijo:

1. Skavt in skavtinja si štejeta v čast, da si pridobita zaupanje.
2. Skavt in skavtinja sta zvesta Bogu in domovini.
3. Skavt in skavtinja pomagata svojemu bližnjemu in naredita vsak dan vsaj eno dobro delo.
4. Skavt in skavtinja sta prijatelja vsakomur in vsem skavtom brat-sestra.
5. Skavt in skavtinja sta plemenita.
6. Skavt in skavtinja spoštujeta naravo in vidita v njej božje delo.
7. Skavt in skavtinja ubogata starše in predstojnike in vestno opravljata svoje dolžnosti.
8. Skavt in skavtinja sta vztrajna in pogumna v težavah.
9. Skavt in skavtinja sta delavna in varčna.
10. Skavt in skavtinja sta čista v mislih, besedah in dejanjih.

Mlajši člani volčiči in volkuljice imajo posebno obljubo in zakone, ki izražajo vrednote skavtizma v njihovi starosti primerni obliki. Obljubo in zakone VV obravnava pravilnik, kakor tudi molitev vseh starostnih vej.

Zaveza je slovesna izjava, ki jo podpiše pripravnik ob prejetju voditeljskega imenovanja, s katero sprejme obveze in dolžnosti, ki jih statut nalaga odraslim voditeljem, da lahko izvajajo vzgojiteljsko službo.

Zaveza se glasi:

S svojim podpisom se pred Bogom in Vami, bratje in sestre, obvežem, da bom v luči skavtske obljube in treh izbir odhoda, krščanske - družbeno politične - skavtske:

• spoštoval statut in pravilnik SZSO
• s svojim zgledom in služenjem vzgajal mlade člane v zrele in celostne osebe, sposobne svobodne in odgovorne izbire v skladu s temeljnimi vrednotami SZSO, krščanstva, slovenstva, demokracije ter z ostalimi vrednotami, ki so opredeljene v skavtski obljubi, zakonih in načelih SZSO
• skrbel za svojo osebno rast in izpopolnjevanje bodisi na strokovnem bodisi na telesnem, duševnem in duhovnem področju, poslužujoč se priložnosti, ki mi jih dajejo na razpolago tako organizacija kakor druge ustanove in posamezniki.

Znak SZSO je krog z obema mednarodnima skavtskima simboloma, in sicer lilijo na deteljici, in napisom SZSO; na liliji je narisana igla kompasa. Krog, deteljica, igla in napis so rumene barve, lilija bele, ozadje pa temno modre barve.

Geslo SZSO se glasi: Vedno pripravljen.

Pozdrav SZSO je do višine oči dvignjena desna roka z naprej obrnjenimi iztegnjenimi tremi srednjimi prsti; palec je položen prek mezinca. Pomen in uporabo pozdrava podrobno opisuje pravilnik; prav tako je tu opisan tudi pozdrav VV.

Himna SZSO je Skavtska pesem (besedilo in notografija v pravilniku).

Zavetnik SZSO je sv. Jurij (23. aprila). Veji VV in RP imajo še svojega posebnega zavetnika, to sta sv. Frančišek Asiški za VV (4. oktobra) in sv. Pavel za RP (25. januarja).

Zastava ZSZO je temnomodre podlage in pravokotne oblike: osnovnica in višina sta v razmerju 3:2. V sredini je znak SZSO: njegov premer znaša polovico višine zastave. Uporabo zastave določa pravilnik.

Kroj SZSO povezuje člane v skavtskem bratstvu in sestrinstvu. Njegove sestavne dele in pomen določa pravilnik.

Člani SZSO so tisti, ki svobodno sprejmejo njena načela in metodo ter pisno zaprosijo za vstop v SZSO. Mladoletni člani morajo obenem s prošnjo izročiti tudi privoljenje staršev. Z obljubo postane novi član SZSO skavt-skavtinja. Člani se delijo se na:

- mlade (od 7. do 20.-21. leta), ki se jim v organizaciji nudi starosti primerna izkušnja skavtske rasti do konca njihove vzgojne poti;

Člani so dolžni:

• spoštovati statut, pravilnik in sklepe organov SZSO
• poravnati vsakoletno članarino
• poravnati prispevke za dejavnosti in usluge
• delovati v skladu z usmeritvami SZSO.

Člani imajo pravico:

• koristiti vse usluge, ki jih SZSO nudi svojim članom
• sodelovati pri dejavnostih SZSO
• izraziti svoje mnenje na občnih zborih.

Članstvo lahko preneha:

• z izstopom
• s smrtjo
• z izključitvijo. Slednjo narekujejo:

1. neredno plačevanje članarin
2. grobo kršenje statuta in pravilnika
3. nespoštovanje sklepov vodstvenih organov
4. neprimerno obnašanje, ki kakorkoli moralno ali materialno oškoduje SZSO.

Odrasli člani, ki si prevzamejo ogovornost služenja znotraj organizacije, se delijo v pomočnike in voditelje. V času priprave na voditeljstvo se član imenuje pripravnik.

Voditelj je član SZSO, ki se po 21. letu starosti odloči, da se bo s svojim zgledom in služenjem prizadeval za vzgojo mladih znotraj SZSO v skladu z vrednotami, ki so opredeljene v obljubi, zakonih in statutu SZSO in ki jih sam sprejme. Imenovanje prejme po dokončanem usposabljanju ob podpisu zaveze. SZSO priznava voditelje upoštevajoč:

• sprejem zaveze
• opravljeno specifično usposabljanje
• pripadnost eni izmed skupnosti voditeljev ali enemu od organov SZSO
• služenje na katerikoli ravni v SZSO.

Pomočniki so odrasli člani, ki so izbrali, da bodo v organizaciji pomagali voditeljem pri izvajanju njihovega dela. Status pomočnika velja od imenovanja, ki ga podelijo stegovodja ali Pokrajinska načelnika, ali od izvolitve za eno od upravnih funkcij v stegu ali na pokrajinski ravni. Pomočniki ne morejo prevzeti voditeljskih funkcij.

20. člen CERKVENI ASISTENTI

Cerkveni asistenti so od pristojnih organov SZSO izbrane in od škofa poverjene osebe, ki so soodgovorne za vzgojni načrt. Skupaj z drugimi voditelji izpričujejo in razglašajo krščansko oznanilo. Njihov status je enakovreden voditeljskemu.

Vzgoja SZSO poteka znotraj treh starostnih vej:

• izvidniki in vodnice: od 11. do 16. leta starosti
• roverji in popotnice: od 16. do 20.-21. leta starosti.

Vsaka izvoljena ali imenovana funkcija je načeloma dodeljena in ženski in moškemu skupaj, v kolikor statut ne določa drugače.

23. člen ORGANI IN FUNKCIJE

Organi SZSO, ki delujejo na treh ravneh, so:

1. steg skupnost voditeljev

Razen drugačnih določil, veljajo pri volitvah sledeča pravila.

Volilna pravica. Volilna pravica je lahko aktivna, to je, da član lahko voli (volilni upravičenec) in pasivna, to je, da je član lahko voljen.

Aktivno volilno pravico imajo:

• aktivni voditelji, in to na vseh ravneh
• pomočniki in pripravniki, in to samo na ravni stega in pokrajine.

Pasivno volilno pravico pa imajo:

• vsi voditelji, in to na vseh ravneh
• pomočniki in pripravniki ter ostali odrasli člani, in to samo na ravni stega in pokrajine in samo za upravne funkcije (tajnik, blagajnik in gospodar), ko ni predvideno drugače.

Sklepčnost. Kolegialni organi razen deželnega občnega zbora so sklepčni ob fizični prisotnosti vsaj polovice članov z aktivno volilno pravico (volilnih upravičencev). Deželni občni zbor, razen izrednega za razpust SZSO, za katerega veljajo določila 47. člena, je sklepčen ob fizični prisotnosti vsaj polovice članov volilnih upravičencev vsake pokrajine.

Sklepanje. Sklepi se v kolegialnih organih načelno sprejemajo z navadno večino glasov. Na rednem deželnem občnem zboru se štejejo glasovi po pravilu paritete.

• o spremembah statuta po določilih 48. člena, in sicer s 2/3 večino glasov po pravilu paritete
• o razpustu SZSO po določilih 47. člena, in sicer s privoljenjem 4/5 vseh volilnih upravičencev, pri čemer ne veljajo pravilo paritete, niti ne pooblastila.

Na občnih zborih in svetu lahko vsakega odsotnega člana zastopa samo en pooblaščeni član istega organa, vsak član pa ima lahko največ eno poblastilo. Pooblastila ne veljajo pri določanju sklepčnosti in pri sklepanju o razpustu SZSO.

Pariteta. Na deželnem občnem zboru ima seštevek glasov znotraj vsake pokrajine v razmerju z drugimi pokrajinami enako vrednost. Vrednost glasu volilnega upravičenca vsake pokrajine je enaka razmerju med številom volilnih upravičencev najštevilnejše pokrajine in številom volilnih upravičencev pokrajine, kateri volilni upravičenec pripada.

V deželnem vodstvu morata biti zagotovljeni prisotnost obeh spolov in zastopstvo vseh pokrajin, in to po pravilih, ki jih podrobneje določata 39. člen in pravilnik.

Nadomestitve. Če v deželnem vodstvu odstopi član, ga organ sam nadomesti s kooptacijo drugega člana. Če pa odstopi več kot polovica članov, morajo preostali člani ali najstarejši član občnega zbora sklicati občni zbor, da na novo izvoli vodstvo.

Steg je osnovna struktura, v kateri se izvaja metoda. Sloni na skupnosti voditeljev, ki z ustanovitvijo ene ali več enot za vsako vejo zagotavlja izvajanje celotnega vzgojnega procesa.

Skavtske enote v stegu sestavljajo mladi člani in njihovi voditelji, pripravniki in pomočniki. Delijo se v:

• krdela volčičev in volkuljic
• čete izvidnikov in vodnic
• klan roverjev in popotnic.

Organi stega so:

• skupnost voditeljev
• stegovodja.

Naloge stega so:

• izvajati skavtsko metodo na teritoriju
• smotrno delovati na podlagi vzgojnega načrta
• nuditi članom skavtski izziv in jim zagotavljati enotno vzgojno pot od sprejema do odhoda.

Vzgojni načrt stega odraža osnovna načela skavtizma. Na osnovi analize okolja, v kateri deluje steg, in ob upoštevanju vzgojnih potreb, skupnost voditeljev oriše področja potrebna prednostnega posega in nakaže cilje ter pot za njihovo uresničitev.

Voditeljem pomaga učinkoviteje uresničevati vzgojni predlog; usmerja vzgojni poseg skupnosti voditeljev in omogoča enotnost in kontinuiteto predloga v raznih enotah. V tem smislu skupnost voditeljev občasno preverja in obnavlja vzgojni načrt.

Voditelji, pripravniki in pomočniki, ki delujejo v stegu, sestavljajo skupnost voditeljev. Aktivno volilno pravico imajo le aktivni voditelji, pripravniki in pomočniki. Pasivno volilno pravico imajo tudi neaktivni voditelji, pripravniki in pomočniki ter ostali odrasli člani.

Cilji skupnosti voditeljev so:

• izdelava in izvajanje vzgojnega načrta
• pogljabljanje v vzgojna vprašanja
• spremljanje pripravnikov, skrb za stalno usposabljanje voditeljev
• povezovanje organizacije s krajevno stvarnostjo
• spremljanje enotnega osebnega napredovanja posameznih mladih članov.

Naloge skupnosti voditeljev so:

• izvoliti v svoji sredi stegovodjo (voditelja in voditeljico , če gre za mešani steg)
• poveriti funkcije posameznim voditeljem in pomočnikom
• predlagati pokrajinskemu cerkvenemu asistentu imenovanje cerkvenih asistentov enot in stega
• vzdrževati odnose z drugimi vzgojnimi okolji (družino, župnijo, šolo)
• sklepati v zvezi z obračunom in proračunom stega.

Skupnost voditeljev lahko izvoli vodstvo stega in mu poveri nalogo, da sklepa v zvezi s tekočimi upravnimi in organizacijskimi zadevami. Vodstvo stega sestavljajo stegovodja, poverjenik za upravo stega (tajnik/blagajnik/gospodar) in po en poverjenik za vsako vejo (vejovodja).

Stegovodja v sodelovanju in ob pomoči celotne skupnosti voditeljev skrbita za:

• doseganje ciljev skupnosti voditeljev
• odnose z drugimi stegi in SZSO
• odnose z drugimi društvi in civilnimi ter cerkvenimi ustanovami, ki delujejo na področju stega
• imenovanje pomočnikov na ravni stega
• organizacijsko in upravno vodenje stega.

Stegovodja pravno predstavljata steg v javnosti in pred oblastmi.

Pokrajina je struktura, ki koordinira vse stege na določenem teritoriju. Meje pokrajine določi deželni občni zbor.

Pokrajinski organi so:

• pokrajinski občni zbor
• pokrajinsko vodstvo
• pokrajinska načelnika.

Naloge pokrajine so:

• spodbujati nastanek, razvoj in rast posameznih stegov in njihovih skupnosti voditeljev
• nuditi skupnostim voditeljem sredstva za izvajanje, preverjanje in primerjanje vzgojnega posega
• ovrednotiti in širiti izkušnje posameznih stegov
• skrbeti za stike z javnostjo ter s civilnimi in cerkvenimi ustanovami na pristojni ravni
• predlagati dejavnosti, upoštevajoč vzgojno samostojnost posameznih skupnosti voditeljev
• prispevati k rednemu usposabljanju voditeljev s poglabljanjem metodoloških tematik in z ustreznimi dejavnostmi
• sprejemati notranji pravilnik na pokrajinski ravni
• upravljati premoženje in finance.

Vzgojni načrt pokrajine, ki traja načelno tri leta, izhaja iz vzgojnega načrta dežele in predvideva specifične cilje, ki naj odgovarjajo vzgojnim potrebam na krajevni ravni. Iz njega izhajajo in so z njim povezani vzgojni načrti posameznih stegov.

Pokrajinski občni zbor skličeta načelnika vsaj enkrat letno in vsakokrat, ko sama ali pokrajinsko vodstvo meni, da je potrebno, ali ko to pisno in z navedbo dnevnega reda, zahteva vsaj tretjina volilnih upravičencev. Sklicanje občnega zbora bo vsakokrat potekalo s pisnim obvestilom vsaj osem dni pred napovedanim zasedanjem. Obvestilo o sklicu mora vsebovati dnevni red, kraj, datum in uro zasedanja.

V pokrajinski občni zbor spadajo vsi vpisani aktivni odrasli člani s pravico do besede in pasivno volilno pravico. Aktivno volilno pravico imajo le aktivni voditelji, pripravniki in pomočniki.

• analizirati na pokrajinski ravni potrebe voditeljev, stanje organizacije ter mladinsko stvarnost
• izdelati, odobriti in preveriti vzgojni načrt
• odobriti in preveriti letni program
• izvoliti pokrajinsko vodstvo
• sklepati v zvezi z letnim obračunom in proračunom.

Pokrajinsko vodstvo, ki ga pokrajinski občni zbor izvoli vsaka tri leta, sestavljajo:

• dva pokrajinska načelnika
• tajnik
• blagajnik
• gospodar
• cerkveni asistent
• do trije poverjeniki.

• izvajati letni program
• vklajevati izvajanje vzgojnega načrta pokrajine
• predlagati pristojni cerkveni oblasti imenovanje cerkvenega asistenta
• pripraviti obračun in proračun
• podpirati in vzklajevati delovanje obstoječih stegov in enot ter dovoliti nastanek novih
• omogočati čimboljši pretok informacij med posameznimi stegi, med stegi in pokrajinskimi ter deželnimi organi
• skrbeti za stike z javnostjo ter s civilnimi in cerkvenimi ustanovami na pristojni ravni
• upravljati premoženje in finančna sredstva pokrajine
• sprejeti notranji pravilnik na pokrajinski ravni.

Pokrajinsko vodstvo se lahko poslužuje tudi pomoči drugih poverjenikov in tropov, ki jih imenuje na lastno odgovornost.

Pokra jinska načelnika pravno zastopata pokrajino v javnosti in pred oblastjo.

Njune naloge so:

• sklicati in in voditi seje pokrajinskega vodstva, sklicati seje pokrajinskega občnega zbora
• sklepati v nujnih primerih o vseh zadevah, ki so v pristojnosti pokrajinskega vodstva
• predstavljati organizacijo na pokrajinski ravni
• imenovati pomočnike na pokrajinski ravni.

Dežela je struktura, ki zagotavlja enotno pripadnost članov SZSO in koordinira pokrajine na svojem ozemlju.

Naloge dežele so:

• izdelati smernice SZSO
• skrbeti za ohranjevanje metodološkega bogastva SZSO in za njegovo dopolnjevanje
• posredovati lastne izkušnje in pedagoške predloge širšemu svetu vzgoje
• prirejati dejavnosti, ki naj predvsem med člani omogočijo pretok izkušenj in utrditev stikov
• skrbeti za poenoteno izpopolnjevanje in usposabljanje voditeljev na srečanjih, predavanjih, tečajih, tabornih šolah
• podeljevati imenovanja in voditi seznam aktivnih voditeljev
• skrbeti za povezovanje in informiranje voditeljev tudi s pomočjo lastnega tiska
• skrbeti za stike z javnostjo ter s civilnimi in cerkvenimi ustanovami na pristojni ravni
• skrbeti za mednarodne skavtske odnose
• skrbeti za poenoteno zunanjo podobo SZSO
• skrbeti za vsestranski kakovostni razvoj in rast SZSO
• posluževati se vseh možnih virov in sredstev v podporo ciljev in dejavnosti SZSO.

Vzgojni načrt dežele nakazuje iztočnice za poseg voditeljev in določa smernice delovanju SZSO. Odkriva prioritete in cilje pri usposabljanju voditeljev in nudenju pomoči pokrajinam, predvsem pa stegom pri izvajanju njihovih nalog in načrtov ter pri razvoju njihove prisotnosti na teritoriju. Traja od treh do pet let.

Deželni občni zbor je najvišji organ SZSO.

De¤elni občni zbor skličeta načelnika vsaj enkrat letno in vsakokrat, ko sama ali deželno vodstvo meni, da je potrebno, ali ko to pisno in z navedbo dnevnega reda, zahteva vsaj tretjina volilnih upravičencev. Sklicanje občnega zbora bo vsakokrat potekalo s pisnim obvestilom vsaj osem dni pred napovedanim zasedanjem. Obvestilo o sklicu mora vsebovati dnevni red, kraj, datum in uro zasedanja.

V deželni občni zbor spadajo vsi vpisani odrasli člani s pravico do besede. Aktivno volilno pravico imajo le aktivni voditelji. Neaktivni voditelji imajo le pasivno volilno pravico.

Redni deželni občni zbor sklepa po pravilu paritete o vseh točkah, ki so navedene v dnevnem redu. Vodi ga predsedstvo. Naloge rednega deželnega občnega zbora so:

• izvoliti iz svoje srede predsedstvo
• izdelati in odobriti smernice vzgojnega načrta dežele
• izvoliti za vlogo dva deželna načelnika in obenem kolegialno ostale člane deželnega vodstva, na osnovi predloženih kandidatnih list, zagotavljajoč največ 2/3 mest večinsko zastopanemu spolu in pokrajini
• določati meje pokrajin
• določati višino letne članarine
• sprejeti pravilnik in njegove morebitne spremembe
• odobriti in preverjati letni program dejavnosti na deželni ravni
• sklepati o letnem obračunu in proračunu
• sklepati o zadevah, ki mu jih deželno vodstvo poveri.

Deželni svet sestavljajo Deželno vodstvo, pokrajinski načelniki in stegovodje. Po potrebi ga skličeta in vodita načelnika.

• prispevati k oblikovanju smernic SZSO
• izdelati in odobriti dokončno verzijo Vzgojnega načrta Dežele in ga preverjati
• omogočiti učinkovitejšo povezavo med stegi v SZSO.

Deželno vodstvo je izvršni organ SZSO, ki ga deželni občni zbor izvoli vsaka tri leta. Sestavljajo ga:

• dva za vlogo izvoljena načelnika
• sedem kolegialno izvoljenih članov
• cerkveni asistent.

Vloge sedmih kolegialno izvoljenih članov deželnega vodstva se poverijo na prvi seji deželnega vodstva, in so sledeče:

• en tajnik, odgovoren za organizacijo in za zunanjo podobo, ki ga lahko izbereta načelnika
• trije poverjeniki za metodo
• dva poverjenika za usposabljanje voditeljev
• en poverjenik za stike z javnostjo in odnose z drugimi skavtskimi organizacijami.

• skrbeti za izvajanje redne institucionalne dejavnosti SZSO in njenih izrednih dejavnosti
• povezovati voditelje v deželi tudi z izdajenjem lastnega biltena
• skrbeti za usposabljanje voditeljev
• pripraviti obračun in proračun
• skrbeti za enotnost SZSO (struktura, metodologija, zunanja podoba)
• vzdrževati stike z drugimi skavtskimi organizacijami, javnostjo in oblastjo.

Deželna načelnika predstavljata celotno SZSO in njeno enotnost ter jo pravno zastopata v javnosti in pred oblastjo. Izvoljena sta za vlogo.

Naloge deželnih načelnikov so:

• omogočiti uresničitev statutarnih načel in nadzorovati njihovo spoštovanje
• imenovati voditelje SZSO
• sklicati deželni občni zbor
• sklicati in voditi seje deželnega sveta in deželnega vodstva;
• skrbeti v soglasju z drugimi člani deželnega sveta za stike s civilnimi in cerkvenimi oblastmi ter z drugimi vzgojnimi organizacijami, tudi preko tiska in drugih sredstev množičnega obveščanja.

Premoženje SZSO sestavljajo:

• članarine in prispevki članov, vključno vpisnine na razne pobude
• prostovoljni prispevki, nabirke, razne zapuščine, darovi, dediščine, podpore članov in nečlanov
• podpore javnih in zasebnih ustanov
• prihodki storitev in prodaje dobrin za samovzdrževanje, tudi vezani na občasne gospodarske dejavnosti trgovske narave, ki so vsekakor namenjene doseganju institucionalnih ciljev
• ostanki in prihodki ob prireditvah in ob dejavnostih, ki pa morajo vsekakor biti ponovno naloženi v institucionalne ali z njimi neposredno vezane dejavnosti SZSO
• premičnine in nepremičnine
• katerikoli prihodek, ki lahko poveča premoženje SZSO in je v skladu z njenimi cilji.

Finance se v glavnem upravljajo na pokrajinski ravni. Dežela razpolaga z blagajno, ki jo upravlja deželno vodstvo in v katero prispevajo pokrajine v enaki meri.

V času obstoja SZSO se premoženje ne sme v nobenem primeru porazdeliti med člane, tudi v posrednih oblikah ne, razen v primerih, ko zakon določa drugače.

V primeru razpusta stega gre pozitivni ostanek pokrajinski blagajni; ta ga zamrzne za tri leta oziroma do morebitne ponovne ustanovitve stega. Če do te ne pride v teku treh let, gre ostanek dokončno v pokrajinsko blagajno.

Ob morebitnem razpustu pokrajine odloči o dodelitvi ostanka pokrajinski občni zbor.

Člani SZSO prispevajo za potrebe lastne enote, stega in drugih nivojev. Poleg prispevkov plačujejo letno članarino, ki jo določi deželni občni zbor SZSO. Članarine in prispevki niso prenosljivi, niti podvrženi revalvaciji in so nepovračljivi.

Deželni občni zbor zagotovi urejen potek delovanja SZSO tudi z izdajo pravilnika, ki ta statut dopolnjuje in nikakor ne more biti v nasprotju z njegovo vsebino.

Do odobritve pravilnika veljajo vsa doslej sprejeta pravila, v kolikor niso v nasprotju z obstoječim statutom.

Razpust SZSO določi izredni deželni občni zbor s privoljenjem 4/5 vseh volilnih upravičencev, pri čemer ne veljajo pravilo paritete, pa tudi ne pooblastila. Premoženje bo dodeljen drugi slovenski ustanovi s sorodnimi cilji.

Za tolmačenje določil tega statuta je pristojno deželno vodstvo SZSO.

V zvezi z vsem, česar izrecno ne določata ta statut in pravilnik, veljajo obstoječi zakonski predpisi.

_ _ _ _ _

Dokončno sprejet na deželnem občnem zboru SZSO v Nabrežini dne 16..1.2000

1. METODOLOGIJA
2. USPOSABLJANJE VODITELJEV
3. ZUNANJA PODOBA (zastava, kroj, obredi, simboli, drže, pozdravi, ...)
4. ORGANI (sklicanje, potek sestankov, glasovanja, ...)
5. UPRAVA (finance, imovina, članarine, trgovina, pokrajinski pravilnik, žigi, intestiran papir, poimenovanje stegov in enot, iter konstitucije stegov in pokrajino, seznam voditeljev ...)
6. STIKI (pogodbe, dogovori, memorandumi, ...)

 - Metodološki pravilnik.