Srečanje z duhovniki

Slovenska zamejska skavtska organizacija, Štandreška dekanija in tržaška Duhovska zveza so v nedeljo, 10. marca, organizirale v nabrežinskem župnišču srečanje med skavtskimi voditelji in duhovniki. Namen srečanja je bil pogovor med tema dvema stvarnostima, ki naj bi bili v tesni povezavi in naj bi močno sodelovali, v luči tega pa naj bi pripravili okvirne načrte za bodočnost. V kolikor pa je šlo za srečanje, ki je imelo namen določiti nekatere smernice za bodočnost, so si organizatorji vseeno pričakovali večji odziv. Srečanje je v imenu skavtov uvedel Birokratski medved (Stojan Pahor), ki si je zaželel, da bi bil pogovor čimbolj konstruktiven in usmerjen v prihodnost. Pri tem je bil izpostavljena pozicija skavtske organizacije, ki ni cerkevna organizacija, je pa verske narave in v kolikor je ena od vzgojnih točk skavtizma tudi duhovna rast posameznika, je v skavtskih vrstah večkrat čutiti pomanjkanje duhovne asistence. Skavti se sicer zavedajo, da je duhovnikov zelo malo, še ti so v glavnem zelo obremenjeni, menijo pa, da je skrb za mlade prvenstvenega pomena za rast verske vzgoje v zemejstvu. S strani duhovnikov je prišla na dan tudi skrb za rast katehetov in katehistinj, ki bi lahko izhajali tudi iz skavtskih vrst. Prisotni voditelji, ki se vsak teden srečujejo z otroki in z mladimi, pa so izpostavili dejstvo, da mladi čutijo duhovnika zelo daleč, njegova figura jim sploh ni blizu, posredno je zaradi tega tudi vera nekoliko bolj odmaknjena. Treba bi bilo zato približati figuro duhovnika otrokom in mladim, obenem pa graditi tesne odnose tudi med vzgojitelji samimi, to pomeni med skavtskimi voditelji in duhovniki, ki bi se na tak način med sabo spoznali in si drug drugemu zaupali. Skavtska organizacija je bila pri tem tudi povabljena, da aktivno sodeluje pri zborovanju tržaške škofije in sooblikuje bodočnost le-te. Nenazadnje primanjkuje tudi načrt za ovrednotenje slovenske pastorale med mladino, pri kateri bi skavti lahko sodelovali. Problem je bil nato razširjen na celotno zamejsko mladino, ki nima in niti ne dobi posebne vloge znotraj župnij, saj ji med drugim ni posvečena nobena pozornost, tako da župnije mladi sploh ne čutijo za svojo, še manj vidijo v njej neko skupnost. Nekateri duhovniki so tudi izpostavili dejstvo, da skavti sploh ne hodijo redno k sv. maši ali pa se izpisujejo od verouka v šoli. Kje iskati vzroke za tako stanje? Skavti so nato razložili, da so se v zadnjih letih odločili za racionalizacijo moči, sedaj ni več skavtskih skupin v vsaki vasi, v vsakem mestnem predelu, mladina se zbira in srečuje v enem samem centru: v Gorici je to mestni center, drugo središče so Sovodnje, delno tudi Doberdob, v Trstu pa se skavti iz mesta srečujejo vsi pri Sv. Ivanu, iz Brega v Mačkoljah, edinole še na Krasu je več takih centrov (Devin, Nabrežina, Križ, Opčine, Repen). Ker so se skavti odločili za združevanje moči, bi bilo to verjetno koristno tudi za župnije.

Zaključek debate je predstavljal sklep, da bi se vsaka teritorialna skupina približala nekemu duhovniku, ki bi ji po svojih močeh skušal slediti, jih včasih tudi obiskal na rednih tedenskih sestankih in jih spremljal na njihovi duhovni poti.