Dan spomina med tržaškimi skavti

Na srečo je skavtizem razširjen skoraj v vsaki razviti državi sveta in obstaja že organizacija, ki združuje vse te skupnosti. V vsaki državi je cilj skavtizma isti: gre za pomoč bližnjemu; in s tem enim in istim ciljem lahko, kot velika mednarodna skupnost, zremo v bodočnost in uresničujemo daljnovidne načrte. Pri naši vzgoji razvijamo bodisi duševno kot fizično plat otroka, da lahko postane aktivni član svoje družbe in razvija v pozitivno smer svoj čut državljanstva. Če namreč vsak v svojem okolju "igra svojo igro", bo po celem svetu prišlo do pozitivnega razvoja družbe, do veselja, doseglo se bo lahko tisti cilj, za katerim že dolgo stremi človeštvo: Mir in Dobrobit med ljudmi.

Že nekaj let po ustanovitvi skavtskega gibanja je Baden Powell v nekem članku za angleški The Times pisal te vrstice in ugotavljal, da se skavtsko gibanje neprestano širi in nastajajo tudi skupnosti, ki vsa ta gibanja združujejo in koordinirajo. Podobna skupina deluje tudi v Trstu, ki predstavlja v celotni Italiji pravi rekord, saj je v našem mestu prisotnih kar sedem skavtskih organizacij, česar nima nobeno drugo mesto. Dokaz tega povezovanja in združitve je bila tudi baklada, organizirana ob priliki Dneva spomina. To je dan, ko se vsi skavti sveta spomnijo na svojega ustanovitelja Badna Powella, rojenega 22. februarja 1857. Tržaški skavti so se ob priliki zbrali v soboto, 23. februarja, na bakladi in se z baklami v rokah spustili z griča sv. Justa vse do Trga Zedinjenja, na katerem je bila krajša slovesnost. Program se je za vse tržaške klanovce (mladi od 16. do 20. leta starosti) še nadaljeval v prostorih Caritasa, kjer so imeli skavti bedenje, med katerim so se vneto in srčno pogovarjali o odnosih med sabo in o tem, kako in v kolikšni meri znajo sami prisluhniti drugemu.

Naslednjega dne, v nedeljo 24. februarja, pa se je 80 razposajenih skavtov in skavtinj SZSO zbralo na enodnevnem izletu na Matajur in pod geslom "naberi si moči in izkušenj v mladih letih, da boš lahko čimbolj koristen drugemu in družbi nasploh" preživeli čudovit dan, ki so ga zaznamovali sinje nebo s soncem, ledeni veter, zasneženi vrh, predvsem pa družba prijateljev in urjenje spretnosti. Izlet je bil namenjen vsem tržaškim vejam, volčičem in volkuljicam, izvidnikom in vodnicam, roverjem in popotnicam ter seveda vsem voditeljem. Izleta se je udeležilo kar lepo število udeležencev navkljub gripam, proslavam, športnim dejavnostim, ki so se odvijale v našem prostoru. Naj omenimo še, da se je tržaškim skavtom pridružil še goriški klan in predstavnik Novega mesta, kar ponovno dokazuje, da ideal skavtizma združuje ljudi različnih krajev. Tržaški skavti pa so si za cilj izbrali ravno najvišji vrh v Benečiji, da bi svojim mlajšim članom razkazali lepoto tega tako malo poznanega dela zamejstva in pripovedovali o raznih "Čedermacih" in o zgodovini tamkajšnjih krajev.

Sicer ledeni veter, ki je vel pod vrhom in na samem vrhu Matajurja, ni ustavil pogumnih skavtov, niti najmlajših ne, ki so se le povzeli do vrha, si tam ogledali kapelico in nato pridrseli kar na plastičnih žakljih do Doma na Matajure, kjer so jih pogostili s toplim čajem. Dan se je nato nadaljeval v znamenju iger na snegu, katerih so se veselili prav vsi, od najmlajšega volčiča do najstarejšega voditelja. Pozno popoldne pa se je sonce že nagibalo k zatonu, tako da so se skavti počasi odpravili do najbližje vasi, Matajur, in se tam srečali s tržaškim duhovnim vodjo, Tonetom Bedenčičem, in z Ivom Miklavcem, ki sta darovala sv. mašo v vaški cerkvici. Utrujeni, a razposajeni skavti so nato stopili na avtobuse in svoj praznik nadaljevali tudi na poti domov, ko jih je spremljalo veselo prepevanje ob spremljavi kitar, saj vsi verjamejo, da "se bodo srečali, se videli še kdaj".