|
SZSO.ORG -> Kaj delamo -> Program dejavnosti |
|
Marmeljada 2004 – Preskoči mejo Sobota 10.7.2004 |
»Nič več mej, gremo naprej,
bratom, sestram to povej!
Za skavtski trud nagrada
to je naša Marmeljada!«
V ušesih mnogih udeležencev gotovo še odmeva
refren letošnje himne primorske Marmeljade, oziroma
dvodnevnega srečanja vseh primorskih skavtov, ki je bilo v soboto in nedeljo 10. in 11. julija v obeh
Goricah. Beseda Marmeljada je slovenski prevod iz
angleške skovanke »jamboree«, to je srečanja
skavtov iz več krajev, ki si ga je zamislil sam ustanovitelj Baden Powell. Po prvem poskusu
leta 1992 v Ilirski Bistrici je bila letošnja že šesta Marmeljada
s 600 udeleženci in z rekordnim številom udeležencev iz Trsta in Gorice, oz.
kar s stotimi »zamejskimi« skavti. Ob vstopu Slovenije v Evropsko
unijo je letošnje srečanje preseglo zemljepisne meje in se razširilo tudi na
italijansko stran ter tako združilo vse primorske Slovence v duhu
gesla: »Preskoči
mejo«. Gostitelji letošnjega srečanja so bili skavti iz stega Nova Gorica 1, katerim pa so se pridružili tudi
voditelji Slovenske zamejske skavtske organizacije in
aktivno sooblikovali program, ki je predvideval dvodnevno druženje skavtov iz
Ankarana, Ilirske Bistrice, Postojne, Tolmina, Ajdovščine, Nove Gorice, Škofij,
Cerknega, Idrije, Sežane, Bovca, Gorice in Trsta.
Številni avtobusi so pripeljali
skavte v soboto zjutraj na Sveto goro, kjer so se posamezni stegi
najprej predstavili s skečem iz zgodovine stega ter na zemljevid Primorske prilepili simbol lastnega
kraja. Pri začetni slovesnosti so skavti prejeli božji blagoslov, ki ga je
podelil msg. Gašper Rudolf, za njim pa je sledilo
uradno odprtje Marmeljade z dviganjem zastav. Na
zvoniku svetogorske cerkve so tako v bratski
povezanosti zaplapolale evropska, slovenska in tri skavtske
zastave ob petju slovenske in skavtske himne.
Udeleženci srečanja so se nato premaknili
v cerkev, kjer so sledili diapozitivom in razlagi zgodovine svetogorskega
romarskega središča.
V popoldanskih
urah so se udeleženci razdelili v tri starostne veje. Volčiči in volkuljice (najmlajši) so se v spremstvu svojih voditeljev podali na »primorsko univerzo«, kjer so sledili predavanjem znanih profesorjev, opravljali izpite in ob zaključku napisali
tudi diplomsko nalogo o zgodovini Primorske. Vse to lahko zveni
tudi suhoparno in dolgočasno, a volčiči
in volkuljice tega niso čutili, saj
je vse potekalo
v obliki sproščene igre.
Srednja veja
izvidnikov in vodnic pa se je najprej
podala na pot, ki jih je
peljala s Svete Gore na bližnje griče. Na
poti so morali udeleženci, razdeljeni
v dvajset manjših skupin, prestati določene preizkušnje, povezane z zgodovinskimi dogodki Primorske, tako so na primer gradili
rimski vodovod, kot kmetje pa
so napadali grofovsko palačo, v temnih bunkerjih so iskali sporočila ipd. Zaključek poti jih je privedel na
travnik v bližino Grgarja, kjer so si postavili šotore, povečerjali in v večernih urah se skupaj posedli okoli tabornega
ognja ter sledili nekaterim škečem. Žal
je močan naliv prekinil večerno družabnost in pregnal skavte v šotore. Voditelji pa so ostali budni
do konca nevihte, tako da so lahko
sredi noči spet zbudili izvidnike in vodnice, postavili sredi tabora mejo,
čez katero so morali udeleženci prenesti ali »prešvercati« kavo, kavbojke, pšenico in vino, kar seveda ni
bilo lahko zaradi »strogih carinikov in budnih policajev«. V nedeljo zjutraj pa so izvidniki
to mejo tudi
podrli in za nagrado dobili evropsko zastavo.
V popoldanskih
urah pa jih
je pot resnično vodila čez mejo,
na italijansko stran Gorice, kjer
so z orientacijsko igro spoznavali športno, kulturno, zgodovinsko in seveda skavtsko življenje Slovencev v zamejstvu. Srečanje so zaključili v cerkvi Sv. Ivana, kjer
je p. Mirko Pelicon daroval sv. mašo. Najstarejša
veja roverjev in popotnic se je v sobotnih popoldanskih urah peš odpravila
najprej do Nove Gorice v Panovec, kjer so se najprej preizkusili v tem, koliko so strpni drug do drugega, koliko so povezani, kako znajo kontrolirati jezo in koliko so zmožni premagovati utrujenost. V soboto popolne in nedeljo zjutraj pa so se podali po
Novi Gorici in Gorici ter anketirali prebivalce mesta o tem, kaj mislijo o meji.
V nedeljskih
popoldanskih urah so se udeleženci zbrali na trgu pred
svetogorsko železniško postajo, kjer so bili prisotni tudi goriški
nadškof Metod Pirih, goriški župan Brancati, novogoriški župan Brulc, goriškega nadškofa je nadomeščal
p. Mirko Pelicon, bili pa so prisotni tudi
načelnik ZSKSS Danilo Kozoderc,
načelnik SZSO Franc Biancuzzi, v imenu AGESCI pa Antonella Tarallo. Po njihovih
pozdravih je nadškof Metod Pirih
vodil krajše dvojezično bogoslužje,
vsaka veja je nato predstavila, kako je preskočila mejo, najbolj pomemben trenutek pa je
bilo odprtje in blagoslovitev skavtske klopi na trgu,
ki ponazarja rokovanje dveh oseb, ob tem
pa je napisano
še sporočilo Badna Powella o mednarodnem skavtskem bratstvu. Srečanje se je nadaljevalo v bolj sproščenem vzdušju na trgu,
kjer so se tudi vsi prisotni posladkali z
marmelado in piškoti ob zvokih skavtskega
benda, ki je še dalje prepeval:
»Nič več mej...«. Vestna vidra
|
SZSO©2003 |
-> Vrh strani |