SZSO.ORG -> Kaj delamo -> Program dejavnosti

 

Marmeljada 2004 – Preskoči mejo

Marmeljada
FOTO-ALBUM

 

 

Sobota 10.7.2004
9:00 uraden začetek in otvoritvena prireditev na Sveti gori nad Novo Gorico
11:00 ogled in predstavitev svetogorske bazilike
12:00 kosilo
13:00 začetek programa po vejah

Nedelja 11.7.2004
18:00 zaključna slovesnost z bogoslužjem
20:00 predviden odhod domov

 

 

»Nič več mej, gremo naprej,

bratom, sestram to povej!

Za skavtski trud nagrada

to je naša Marmeljada

 

 

 V ušesih mnogih udeležencev gotovo še odmeva refren letošnje himne primorske Marmeljade, oziroma dvodnevnega srečanja vseh primorskih skavtov, ki je bilo  v soboto in nedeljo 10. in 11. julija v obeh Goricah. Beseda Marmeljada je slovenski prevod iz angleške skovanke »jamboree«, to je srečanja skavtov iz več krajev, ki si ga je zamislil sam ustanovitelj Baden Powell. Po prvem poskusu leta 1992 v Ilirski Bistrici je bila letošnja že šesta Marmeljada s 600 udeleženci in z rekordnim številom udeležencev iz Trsta in Gorice, oz. kar s stotimi »zamejskimi« skavti. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je letošnje srečanje preseglo zemljepisne meje in se razširilo tudi na italijansko stran ter tako združilo vse primorske Slovence v duhu

gesla: »Preskoči mejo«. Gostitelji letošnjega srečanja so bili skavti iz stega Nova Gorica 1, katerim pa so se pridružili tudi voditelji Slovenske zamejske skavtske organizacije in aktivno sooblikovali program, ki je predvideval dvodnevno druženje skavtov iz Ankarana, Ilirske Bistrice, Postojne, Tolmina, Ajdovščine, Nove Gorice, Škofij, Cerknega, Idrije, Sežane, Bovca, Gorice in Trsta.

Številni avtobusi so pripeljali skavte v soboto zjutraj na Sveto goro, kjer so se posamezni stegi najprej predstavili s skečem iz zgodovine stega ter na zemljevid Primorske prilepili simbol lastnega kraja. Pri začetni slovesnosti so skavti prejeli božji blagoslov, ki ga je podelil msg. Gašper Rudolf, za njim pa je sledilo uradno odprtje Marmeljade z dviganjem zastav. Na zvoniku svetogorske cerkve so tako v bratski povezanosti zaplapolale evropska, slovenska in tri skavtske zastave ob petju slovenske in skavtske himne.

 

Udeleženci srečanja so se nato premaknili v cerkev, kjer so sledili diapozitivom in razlagi zgodovine svetogorskega romarskega središča.

V popoldanskih urah so se udeleženci razdelili v tri starostne veje. Volčiči in volkuljice (najmlajši) so se v spremstvu svojih voditeljev podali na »primorsko univerzo«, kjer so sledili predavanjem znanih profesorjev, opravljali izpite in ob zaključku napisali tudi diplomsko nalogo o zgodovini Primorske. Vse to lahko zveni tudi suhoparno in dolgočasno, a volčiči in volkuljice tega niso čutili, saj je vse potekalo v obliki sproščene igre.

Srednja veja izvidnikov in vodnic pa se je najprej podala na pot, ki jih je peljala s Svete Gore na bližnje griče. Na poti so morali udeleženci, razdeljeni v dvajset manjših skupin, prestati določene preizkušnje, povezane z zgodovinskimi dogodki Primorske, tako so na primer gradili rimski vodovod, kot kmetje pa so napadali grofovsko palačo, v temnih bunkerjih so iskali sporočila ipd. Zaključek poti jih je privedel na travnik v bližino Grgarja, kjer so si postavili šotore, povečerjali in v večernih urah se skupaj posedli okoli tabornega ognja ter sledili nekaterim škečem. Žal je močan naliv prekinil večerno družabnost in pregnal skavte v šotore. Voditelji pa so ostali budni do konca nevihte, tako da so lahko sredi noči spet zbudili izvidnike in vodnice, postavili sredi tabora mejo, čez katero so morali udeleženci prenesti ali »prešvercati« kavo, kavbojke, pšenico in vino, kar seveda ni bilo lahko zaradi »strogih carinikov in budnih policajev«. V nedeljo zjutraj pa so izvidniki to mejo tudi podrli in za nagrado dobili evropsko zastavo.

 

 

 

V popoldanskih urah pa jih je pot resnično vodila čez mejo, na italijansko stran Gorice, kjer so z orientacijsko igro spoznavali športno, kulturno, zgodovinsko in seveda skavtsko življenje Slovencev v zamejstvu. Srečanje so zaključili v cerkvi Sv. Ivana, kjer je p. Mirko Pelicon daroval sv. mašo. Najstarejša veja roverjev in popotnic se je v sobotnih popoldanskih urah peš odpravila najprej do Nove Gorice v Panovec, kjer so se najprej preizkusili v tem, koliko so strpni drug do drugega, koliko so povezani, kako znajo kontrolirati jezo in koliko so zmožni premagovati utrujenost. V soboto popolne in nedeljo zjutraj pa so se podali po Novi Gorici in Gorici ter anketirali prebivalce mesta o tem, kaj mislijo o meji.

 

 

V nedeljskih popoldanskih urah so se udeleženci zbrali na trgu pred svetogorsko železniško postajo, kjer so bili prisotni tudi goriški nadškof Metod Pirih, goriški župan Brancati, novogoriški župan Brulc, goriškega nadškofa je nadomeščal p. Mirko Pelicon, bili pa so prisotni tudi načelnik ZSKSS Danilo Kozoderc, načelnik SZSO Franc Biancuzzi, v imenu AGESCI pa Antonella Tarallo. Po njihovih pozdravih je nadškof Metod Pirih vodil krajše dvojezično bogoslužje, vsaka veja je nato predstavila, kako je preskočila mejo, najbolj pomemben trenutek pa je bilo odprtje in blagoslovitev skavtske klopi na trgu, ki ponazarja rokovanje dveh oseb, ob tem pa je napisano še sporočilo Badna Powella o mednarodnem skavtskem bratstvu. Srečanje se je nadaljevalo v bolj sproščenem vzdušju na trgu, kjer so se tudi vsi prisotni  posladkali z marmelado in piškoti ob zvokih skavtskega benda, ki je še dalje prepeval: »Nič več mej...«. Vestna vidra

 

 



  

 

 

Nazaj

SZSO©2003

-> Vrh strani