Jurjevanje SZSO-TS 2004
Mavhinje 25. april 2004
Muhasto
aprilsko vreme je letos končno prizaneslo tržaškim skavtom, ki so bili v lanskem
letu prisiljeni prenesti svoj največji praznik v pretesno župnijsko dvorano v
Nabrežino. Letos pa je po hudem sobotnem dežju le posijalo toplo spomladansko
sonce, ki je že v zgodnjih jutranjih nedeljskih urah sprejelo skoraj dvesto
udeležencev srečanja v Mavhinjah. Na travniku v bližini vasi je namreč letos
potekalo jurjevanje, dan, ko se skavti vsega sveta spomnijo svojega zavetnika,
viteškega sv. Jurija. Zamejski skavti praznujejo ta dan na zelo slovesen način,
saj sprejmejo v svoje vrste nove člane in pripisujejo temu prazniku še večji
pomen. Letos je tržaške skavtske vrste obogatilo kar 34 novih članov, 20 iz
vrst volčičev in volkuljic (najmlajša veja, otroci od 8 do 11. leta starosti),
14 pa iz vrst izvidnikov in vodnic (srednja starostna doba, od 12. do 16.
leta).
Udeleženci
so se tako že ob osmih zjutraj začeli zbirati v Mavhinjah, od koder jih je
vodila označena pot do travnika, na katerem je po začetnem jutranjem zboru
potekala sv. maša, ki jo je daroval g. Tone Bedenčič, odgovorni cerkveni
asistent za Tržaško, ki je po mašni daritvi blagoslovil skavtske rute novincev.
Pred
oltarjem so med sv. mašo ležale pisane rute rumene in zelene barve, obrobljene
še z drugimi odtenki, katere so nestrpni novinci neprestano opazovali in
pričakovali trenutek, ko bodo lahko tudi oni položili levo roko na zastavo in v
skavtskem pozdravu izrekli svojo obljubo, da bodo »z božjo pomočjo vestno
služili Bogu in domovini, pomagali svojemu bližnjemu in spolnjevali skavtske
zakone«. Pred tem dnem so v prejšnjih dveh tednih potekali na skavtskih
sedežih tudi izpiti, na katerih so novinci pokazali svoje znanje iz zgodovine
skavtizma, svojo spretnost v vozlih in vezavah, orientaciji in topografiji ipd.
Tisti, ki so izpit uspešno opravili, so lahko obljubili in si tako pridobili
prvo etapo (z znamenjem vozla), v naslednjih letih pa jih čakajo tudi druge
preizkušnje, če si bodo želeli pridobiti še ostale tri etape. Potem ko je vseh
34 novincev obljubilo, so svojo skavtsko obljubo ponovili še ostali člani in s
tem zaključili jutranji najbolj slovesen del dneva.
Temu je
sledil trenutek premora, med katerim so se starši med seboj pogovarjali,
voditelji so svojim varovancem čestitali in se z njimi domenili za nadaljnje
delovanje. Opoldne je bilo na vrsti skupno kosilo, takoj za tem pa so se začele
velike igre za razne starostne dobe.
Volčiči in
volkuljice so dobili sporočilo kralja Arturja, ki se počasi že stara, zato se
odloči, da bo svoje kraljestvo in z njim tudi magični meč Excalibur prepustil
tistemu narodu, ki se bo najbolje izkazal. Krdela so si tako v gozdu postavila
svoj grad in se nato razdelila: eni so šli v napad na druge gradove, drugi pa
so branili grad. Medtem ko so se najmlajši viteško bojevali, so se izvidniki in
vodnice, razdeljeni v sedem vodov, pomerili v orientacijski igri; vsak vod je
dobil na začetku igre zemljevid z azimutom in razdaljo do prve postojanke, tam
pa so dobili še podatke za ostale postojanke. Pri teh kontrolnih točkah je bilo
potrebno dokazati spretnost v vozlih, v športnem poligonu, v prvi pomoči in v
kurjenju ognja, na katerem so si morali skuhati čaj. Voditelji so izvidnikom in
vodnicam še bolj otežkočili pot, ker so vsak vod privezali k drogu in vozel
tudi zapečatili. Podobne preizkušnje so prestali tudi roverji in popotnice (od
16. do 20. leta), ki so med seboj merili moč in spretnost v prehodu čez reko, v
igri roverčka, v topografiji in kulinariki.
V popoldanskih urah se je še s tabornega prostora dvignil plamen tabornega ognja, okoli katerega so se zbrali vsi udeleženci, ki so zaigrali nekaj škečev, zaplesali nekaj plesov in zapeli nekaj pesmi, nato sledili še nagrajevanju iger ter sporočilom v zvezi z nadaljnjim delovanjem organizacije. (Vestna Vidra)
|
SZSO©2003 |
-> Vrh strani |