Davnega leta 1951 je g. Župančič zbral skupino fantov v Škednju in z njimi začel z rednimi skavtskimi sestanki. Od takrat naprej so se tedenski sestanki pomnožili, Slovenska zamejska skavtska organizacija je danes najboj številna mladinska organizacija v zamejstvu in opravlja zelo pomembno vlogo pri vzgoji današnje mladine po točno določenih smernicah. “V svojem vzgojnem poslanstvu si SZSO prizadeva prispevati k vsestranski rasti mladih, k njihovemu telesnemu, duševnemu in duhovnemu razvoju, da v luči odhoda odrastejo v celostne osebe, sposobne svobodnih in odgovornih izbir. Obenem SZSO vzgaja svoje člane k odgovorni in dejavni življenjski drži, ki jo narekujejo dosledno krščanstvo, zvestoba narodu in domovini, pošteno državljanjstvo in zavestna skavtska izbira. Zaradi svoje specifike SZSO s posebno pozornostjo posreduje svojim članom slovenske narodne vrednote, jezik, kulturo in zgodovino in jih vzgaja k spoštovanju in ljubezni do njih. Da bi dosegla te cilje, se ravna po načelih in metodi skavtizma, ki temelji na Baden-Powellovi zamisli združevanja in vzgoje mladine, in ki je prilagojena današnji mladinski stvarnosti…” Ti so torej glavni cilji organizacije, ki sloni na Baden-Powellovih načelih združevanja mladine. Začetek sklopa praznovanj bo predstavljalo slovesno jurjevanje 5. in 6. maja v Zgoniku, na katerega so posebno vabljeni vsi skavti, ki so v teh 50-ih letih kovali usodo organizacije. O tej pobudi in o organizaciji nasploh smo se pogovorili s sedanjima deželnima načelnikoma Martinom Sosičem (Vztrajnim galebom) in Eriko Černic (Modro mravljo).

Skavtje v zamejstvu praznujemo letos pomembno obletnico: kako mislite počastiti ta pomembni dogodek?

Vztrajni galeb: Letos praznuje SZSO 50. letnico skavtizma na Tržaškem. Prva skupina je nastala v Škednju prav leta 1951 in že kmalu zatem so ustanovili STS (Slovenske tržaške skavte). Slovenska Zamejska Skavtska Organizacija, ki povezuje bivšo STS in SGS (Slovenske goriške skavte) bo letos na primeren način obeležila ta dogodek. Zvrstilo se bo kar nekaj pobud.

Modra mravlja: Stegi na Tržaskem bodo pripravili razstave (pri Sv. Ivanu je to že bilo v nedeljo, 29. aprila), osrednja slovesnost pa bo v nedeljo, 6.maja, ko bomo skupaj imeli jurjevanje s praznovanjem in svečano sv. mašo. Trenutek, ko naši novi člani obljubijo in torej tudi uradno stopijo v organizacijo, je poleg tabora najpomembnejši dogodek, zato se je porodila zamisel, da bi prvič poskusili pripraviti skupno jurjevanje. Sledile bodo sicer še druge pobude: literarni natečaj za dela s skavtsko tematiko, okrogla miza, in upamo, da nam bo uspelo prirediti tudi razstavo, ki so jo pred kratkim odprli v Mariboru.

Vidva sta bila izvoljena kot deželna načelnika 26/09/1999, kar pomeni, da sta v organizaciji aktivna kakih 15-20 let. V čem mislita, da se je organizacija spremenila v teh zadnjih letih?

Vztrajni galeb: v organizaciji sem res kar nekaj let, pristopil sem k volčicem leta 1979 in prav gotovo se je organizacija medtem spremenila. Mislim, da jo to prav in da se mora stalno spreminjati: to je odraz življenja. Mislim, da je skupna beseda zadnjih desetih let nihajoče delovanje. To predvsem glede kvalitete delovanja, saj je kvantiteta vedno na zelo visokem nivoju. Kvaliteta je dosegla višek v prvih 90. letih v veji izvidnikov in vodnic, bila pa je na nižji stopnji v mlajši in starejši veji tržaškega dela. Goriški del je imel v tem obdobju precej kvaliteten razvoj na vseh področjih. Nato je prišlo do zastoja, trenutno pa je opazen majhen korak naprej. Vse spremembe so odvisne predvsem od dveh dejavnikov: prvega nedvomno predstavlja vodstvo, drugega pa sama mladina. V teh letih je prišlo do pomanjkanja voditeljev in s tem v zvezi je tudi število skupin upadlo. Glede mladine pa, kakor to dobro vedo sorodne mladinske organizacije, nastradamo zaradi pomanjkanja volje in zagnanosti. Če bi primerjal mladeniča v skavtskih vrstah pred desetimi ali dvajsetimi leti z današnjim, lahko mirne duše povem, da se je zagnanost in volja spremenila v apatijo in brezbrižnost. Zato ne bom nehal spodbujati naših voditeljev, naj vzgajajo prav to zagnanost, ki so jo doživeli pred leti, naj s svojo voljo prevzamejo člane, da ne bi sestankov zamenjali s počitkom ali prenočevanja z raznimi “feštami”…

Modra mravlja: Čeprav je SZSO uradno nastala že leta 1976, smo se šele lansko leto registrirali. Že nekaj let prej pa smo močno začeli delati v skupni smeri. Zdi se nam prav, da združimo svoje moči in da, če je le mogoče, poenostavimo delo. Res je, da je območje našega delovanja precej široko in včasih tudi različno, vseeno pa se zavedamo, da smo del ene in iste organizacije in da skupno delovanje lahko le okrepi naše vrste. Prepričani smo namreč, da nam tesnejše sodelovanje lahko pomaga predvsem pri tem, da se voditelji posvetijo predvsem delu z mladino. Težave, ki nastajajo, pa sproti lahko rešujemo skupno in tako potrošimo manj energij. Hkrati pa lahko svojo zagnanost usmerjamo v projekte, ki koristijo obema pokrajinama, naj pri tem omenim 1. taborno šolo SZSO, ki smo jo pripravili decembra 2000.

Kaj pomeni vzgajati mladega člana v skavtskem duhu?

Vztrajni galeb: Prvotno pomeni podajati vrednote, ki jih SZSO ima za svoje in prav tako tudi vsi člani. Naša naloga ni učiti, ker bi drugače to izzvenelo kot nekakšen pouk o vzgoji, privedlo pa bi do vsiljevanja neke vrste doktrine. Mi želimo posredovati vsem članom skavtski način življenja, stik z naravo, delo v njej in duhovno rast posameznikov. Nudimo jim torej vrednote, ki nam jih je podal sam ustanovitelj Baden Powell, nudimo vrednote krščanstva in možnost, da sami začutijo to povezavo z duhovnega vidika, nudimo jim navezanost na slovenski jezik, narodno pripadnost in državljansko vzgojo. Zadnji dve pa sta za Slovence v zamejstvu prava specifika (glede na sorodne organizacije Agesci in ZSKSS) in jih zato želimo posebo podčrtati.

Modra mravlja: Skavti celega sveta se ob vstopu v organizacijo, kakršna je naša, obvežejo, da bodo vestno služili Bogu in domovini, pomagali bližnjemu in izpolnjevali skavtske zakone. Ne gre za prepovedi ali ukaze: to je deset kratkih stavkov, ki vsakemu mlademu na nek način pomagajo pri tem, da stopi v odnos z bližnjim, z naravo, z Bogom in tudi s samim sabo, nekaj enostavnih pravil, ki bi se jih morali držati vsi, ki so nekdaj obljubili. To je tisto, kar imenujemo skavtski duh, ki živi v skavtih različnih narodnosti, verozpovedi, ras ipd.

Katera mislita, da je vloga in pomen skavtske organizacije specifično v našem ožjem zamejskem prostoru?

Vztrajni galeb: res je vloga v našem specifičnem prostoru tudi z narodnostnega vidika pomembna. Mi smo precej številna mladinska organizacija, smo mladi in delamo samo z mladimi… in kot vsi dobro vemo, je mladina naša bodočnost… zato je naša naloga prav v tem, da si zavihamo rokave in samo z dejavnostmi “na terenu” pripravimo našo mladino na življenje. Pripravimo jo glede narodnosti in zavestne izbire, moramo jim posredovati pokončno držo in dvignjeno glavo… pripravljamo pa jih tudi na to, da bo lažja pot v svet dela. Nihče ni še pisal o tem in rad bi samo omenil, da imamo voditelje, ki uspešno študirajo, imamo voditelje, ki so študij že opravili in se uspešno vključili v delovno okolje. Osebno lahko pripišem domači vzgoji in skavtizmu precej vrlin, ki so me na delovnem področju pripeljale že precej visoko. Isto lahko rečem tudi o večini voditeljev, ki so študijsko pot že zaključili.

Modra mravlja: Zavedamo se, da ni naloga naše organizacije ta, da spremeni svet. Če bi bili tega mnenja, bi bili verjetno že razočarani idealisti. Mlademu želimo ponuditi možnost, da se preko skavtskih iger, veščin in poti sooči tudi z različnostjo, s tistimi, ki so bolj potrebni pomoči, da se versko in duhovno poglobi in da preživi svoj čas v slovenskem okolju. Naše delovanje je pravzaprav predlog, od mladih samih pa je odvisno, če bodo ta predlog sprejeli.

(pogovor pripravila Jadranka Cergol - Vestna vidra)